Naloga je lahko napisana z računalnikom ali lastnoročno na belem papirju formata A4 z naslednjimi robovi:
zgornji 25 mm levi 30 mm
spodnji 25 mm desni 25 mm
Razmiki med vrsticami so ena in pol, velikost črk je 12. Strani so oštevilčene z arabskimi številkami.
Naslovi poglavij in podpoglavij so poudarjeni in oštevilčeni. Naslovi poglavij so oštevilčeni so z arabskimi številkami, za katerimi ne pišemo pike. Številko podpoglavja ločimo od številke poglavja s piko (1, 1.1, 1.2, 2, 2.1, 2.2 …).
Če seminarska naloga vsebuje tabele in slike, so te naslovljene, in sicer naslov tabele pišemo nad tabelo, naslov slike pa pod sliko.
Če naloga vsebuje tudi priloge, so označene z zaporednimi številkami (PRILOGA 1 …). Vsaka priloga se začne na novi strani. V besedilu se je potrebno sklicevati na priloge.
Seminarska naloga mora biti jezikovno pravilna.
Seminarsko nalogo sestavljajo:
· NASLOVNA STRAN
· (IZVLEČEK IN KLJUČNE BESEDE)
· KAZALO
· UVOD
· JEDRO (vsebina seminarske naloge)
· ZAKLJUČEK
· VIRI IN LITERATURA
· (PRILOGE)
je prvi stik z bralcem, zato mora biti oblikovana privlačno, zanimivo in pokazati bistvo. Je na svoji strani in ne vsebuje številke strani. Vsebovati mora:
· Naziv in naslov šole.
· Ime in priimek avtorja naloge. Ta avtor si ti. Če boš seminarsko nalogo delal s sošolcem ali sošolci, morate navesti vse.
· Naslov mora natančno označiti vsebino naloge. Naj bo kratek in jedrnat, dodaš mu lahko še podnaslov in vrsto naloge.
· Predmet pri katerem nalogo izdeluje.
· Ime in priimek učitelja oz. mentorja.
· Kraj in datum izdelave seminarske naloge.
PRIMER NASLOVNE STRANI
je vedno na začetku naloge, takoj za naslovno stranjo (str. 2). V njem navajaš naslove in podnaslove posameznih poglavij in številke strani, na katerih se začnejo. Lahko pa so vključena še kazalo preglednic, kazalo slik, kazalo prilog …
Seminarska naloga mora nujno imeti uvod. V njem lahko predstaviš temo, ki si jo izbral, in opišeš, kako je naloga sestavljena. Napiši ga tako, da bo vzbudil bralčevo zanimanje in ga pripravil, da bo tvojo nalogo razumel, čeprav ne pozna področja, o katerem pišeš. Uvod je praviloma kratek. Zadostuje že polovica strani.
V njem natančneje opišeš temo, ki si jo izbral. Poglavja v glavnem delu si morajo slediti v logičnem zaporedju in morajo biti oštevilčena. Vključiš lahko slike, tabele in grafikone, ki pa jih moraš ustrezno opremiti.
ZAKLJUČEK
V njem povzameš bistvene ugotovitve o problemu, ki si ga opisoval, in zapišeš predloge za nadaljnje delo.
Na koncu moraš napisati seznam virov - literature, ki si jo pri delu uporabljal. Urejen mora biti po abecedi priimkov avtorjev. Napisan naj bo na posebni strani.
Kako navedemo vire
Knjiga enega avtorja
· PRIIMEK, I.
· Naslov.
· Kraj izida:
· založba,
· Leto.
Mihelič, B. Vodnik po Ljubljani. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1989.
Če ima knjiga dva ali tri avtorje, navedemo priimke in imena vseh, ostalo enako.
· PRIIMEK, I., PRIIMEK, I., PRIIMEK, I.
Če ima knjiga več kot tri avtorje, njihovih priimkov in imen ne navajamo.
· NASLOV.
· Založba,
ENCIKLOPEDIJA znanosti. Ljubljana: Slovenska knjiga, 2000.
Članek
· Naslov članka.
· Naslov periodične publikacije,
· letnik
· (letnica)
· številka PP,
· stran članka.
CIGLENEČKI, S. Naselbine v skalnih zavetjih. Gea, 12 (2002) 10, str.14-25
Elektronski viri
Pri navajanju elektronskih virov moramo biti pazljivi le na to, da navedemo natančno stran, kjer smo povzemali besedilo (ne uvodne strani ali podobno). Poleg tega zapišemo datum, kdaj ste povzemali iz omenjene spletne strani, saj se le-te nenehno spreminjajo.
Primer: http://www.ko-vivis.si/ (16. mar. 2012)
Osnovna šola I Murska SobotaUlica Štefana Kovača 329000 Murska Sobota