Preskoči na glavno vsebino

Projekti

Začni iskanje
Domov
O šoli
Aktualno
Comenius 2010-2012
Kulturna šola
Knjižnica
Za učence
Projekti
Zdrava šola
Podaljšano bivanje
Vrtec
  
> Projekti > Formativno spremljanje pouka  

Formativno spremljanje pouka

Modify settings and columns

Od formativnega spremljanja do ocenjevanja znanja v osnovni šoli

Načela formativnega spremljanja so:

·         Spremljanje močnih in šibkih področij.

·         Zagotavljati kontakt med učnimi strategijami.

·         Zagotavljati aktualno povratno informacijo o razvoju znanja.

Dialog učenec učitelj je ključna zadeva pri formativnem spremljanju. Povratna informacija je pomembna za učenca, da ve zakaj prihaja v šolo. Pri formativnem spremljanju gre za spremembe pri pouku.

·       NAČRTOVANJE:

Pri učencu moramo ugotoviti kaj že ve in zna (predznanje), kaj še ne ve (prva povratna informacija), kaj se želi naučiti (lažje načrtovanje pouka).

·       IZVAJANJE

Kako bomo prišli do želenega znanja/cilja (v ospredje pridejo interesi, želje učenca). Kako se najlažje/najhitreje učim, kako se želim učiti (bolj dinamičen, ustvarjalen pouk).

·       PREVERJANJE

Samovrednotenje: Kaj znam (zaupanje), katero znanje sem izkazal (trud za izboljšanje znanja), kaj mi še ni šlo, kaj se želim naučiti, do kdaj (ni neuspeha), ali me dosedanje delo vodi k zastavljenim ciljem (učenec ima priložnost za samostojno odločanje), če ne, sem pripravljen/a kaj spremeniti (boljši napredek), načrt z nalogami po dnevih (uspešnost pri učenju).

V formativnem spremljanju bomo uspešni, ko bo naše poučevanje in učenčevo učenje postalo raziskovanje lastne prakse in ko bomo spoznali, da lahko vsak učenec zna več. Pri formativnem spremljanju gre za spremljanje razvoja posameznega učenca. Pozornost predvsem usmerimo na predstavljanje naučenega, zbiranje, analizo podatkov in oblikovanje individualiziranih navodil za učenje. Formativno spremljanje je integralni del pouka (učenja in poučevanja).

Cilj in namen formativnega spremljanja je pri učencih povečati odgovornost za doseženo znanje, učitelj ustvarja le pogoje (učno okolje), ki to omogoča. Razvijati oblike personaliziranega poučevanja (k učencu) ter posamezne faze formativnega spremljanja povezati v celoto in med stopnjami učnega procesa.

Elementi formativnega spremljanja so torej:

·       predznanje,

·       cilji (učni načrt, standardi, vsebina) in

·       dosežki (številčna ocena, opisna ocena ali izdelek (likovni, tehnični…)).

Formativnega spremljanja ni vsepovsod in vsako uro. Ne da se vsakega cilja formativno spremljati. Ko pričnemo s formativnim spremljanjem, se moramo najprej odločiti za enega do dva učenca in za eno področje, ki bi ga radi  spremljali. Vsak učitelj mora na svoj način raziskovati svojo prakso in najti način, ki je njemu pisan na kožo.

Povem primer ure pri kateri sem hospitirala.

Pri spremljavi učenca ali učencev bi izpostavila še naslednje:

1.       ISKANJE MOČNIH IN ŠIBKIH PODROČIJ  ( tudi učenec naj razmišlja o tem) Kaj rad počnem, v čem se čutim >močan<)
2.       DEJAVNOSTI , ki jih ponudite ( ali za nadaljnji razvoj močnih področij, ali za razvoj šibkih)
3.       ZBIRKA DOSEŽKOV ( Kako to dokumentirata, shranjujeta, ali je to uporabno tudi za učitelja rednega pouka, starša)

Če želim formativno spremljati, moram imeti čas.

Če želim imeti čas, moram zaposliti učence.

Kako jih bom najbolje zaposlil?

Ne moremo formativno spremljati, če poteka naš pouk izključno frontalno, za formativno spremljanje moramo uporabljati različne aktivne metode dela, da so učenci čimbolj zaposleni.