Projekti

V 2. a smo projekt o življenju  v starem Rimu medpredmetno povezovali, oz. izvajali integracijo.
Pri SLJ in SPO smo skupaj s knjižničarko bili v tandemu v knjižnici, kjer smo brali neumetnostno besedilo Zakaj so Rimljani nosili toge, kjer smo spoznavali življenje in delo ljudi v starem Rimu. Učenci so poslušali in po skupinah samostojno ali s pomočjo učiteljic brali vprašanja in nanje odgovarjali ter jih predstavili drugim skupinam.

Nadaljevali smo z LVZ, kjer smo spoznali novo slikarsko tehniko mozaik ter se v njej tudi preizkusili.

Pri MAT smo s pomočjo paličic spoznavali rimske številke do deset, jih nastavljali, z njimi računali in jih zapisovali. Ker so spoznali, da so bili Rimljani dobri športniki, so se tudi učenci trudili pri obhodni vadbi.

Tretješolci smo spoznavali, kako so živeli ljudje v starih časih.

Izvedeli smo, kako so Rimljani ustanovili šole, da so se učili kar na rimskih ulicah ali pod kakšnim drevesom. Prvi učitelji so bili sužnji, kasneje pa grški priseljenci.

Učenci so se, zaradi razlike v letih, večkrat tudi sprli med poukom. Pisali so s posebnimi kovinskimi pisali, na lesene tablice, ki so jih povoskali. V šoli so bili od jutra pa do poznega popoldneva. Tudi mi smo se pridno učili pisati in smo spoznali nove črke. Tudi meriti smo se učili, najprej po starem s koraki, palicami, pedmi, nato pa smo spoznali prave merske enote m, dm in cm in merili z različnimi metri in merilnimi napravami.

Po naporni šoli mora slediti malo zabave. Zabavali smo se kot pravi Rimljani, poslušali smo glasbo različnih starih glasbil – kithara, lira… Sami smo tudi zelo spretni zato smo si izdelali preprosto brenkalce, ki pa smo ga kljub temu poimenovali KITHARA.

Rimljani so se za praznovanja lepo oblačili, tudi sami smo si umetelno porisali svoje tunike. Rimljani pa se niso samo zabavali, preživeli in uspešno ubranili so se številnih napadov sovražnikov. In takrat ko še niso imeli obzidja so jih napadli Galci, pred njimi so jih rešile gosi – kako pa smo mi že izvedeli, vi pa si poiščite legendo Kako so gosi rešile Rim. Da se to nebi prevečkrat ponovilo, smo v peskovniku izdelali mesto Rim s trdnim obzidjem, pri gradnji pa upoštevali vse značilnosti rimske gradnje, ki smo jih spoznali.

Vsi Rimljani pa morajo poznati zgodbo o Romulu in Remu, tudi mi. Spoznali pa je nismo samo v svojem maternem jeziku, temveč tudi v nemščini, saj veste kako pravi star pregovor – več znaš, več veljaš.

Številne legende pripovedujejo o življenju v starem Rimu ter o bogovih, ki so jih častili, mi smo spoznali še eno o bogu Heliosu in njegovem sinu Faetonu.

Krona vsega, kar smo se naučili in spoznali o Rimljanih pa je bil zadnji dan, ko nas je obiskal sam Cezar in nas nagovoril. Naložil nam je zahtevno nalogo, nam rokodelcem iz province Kitajske, izdelati smo morali lutke.

Zelo smo se potrudili in iz naravnih materialov izdelali Vestalke in četo krepkih rimskih vojščakov. Cezar nam je podelil častni naziv višji rokodelski mojstri. Zelo smo ponosni na to.

Po projektu so učenci – mladi Rimljani, tržnico zapuščali z zadovoljstvom in z veliko novih spoznanj in izkušenj o starih časih, ki smo jih nadgradili še v naslednjih dneh z brskanjem po strokovni literaturi.

Učenci so povedali, da jim je bil projekt zelo všeč, tudi delavnice so jim bile zanimive, še posebej pa Cezarjev prihod in dejstvo, da so lahko nastopali in se predstavili ostalim učencem.

Malo so bili samo nejevoljni, ker so se morali učiti na tleh in so jih bolele ritke. Pa nič zato, je potrjeno, da smo dosegli naš cilj, spoznati, kako so živeli v starih časih, ko še ni bilo vsega ugodja kot ga imamo danes.

Življenje starih Rimljanov smo si v četrtem razredu priklicali preko mitov, ki smo jih v sklopu KIZ ur poslušali v knjižnici. Na prebrano temo pa za otroke pripravili še kviz. Za razumevanje življenja pred 2000 leti smo se v sklopu likovne vzgoje posvetili mozaikom ter se poglobili v pogoste motive, ki so jih upodabljali stari Rimljani in so bili vezani na njihove navade, način življenja, verovanje …..Tako so učenci tudi sami izdelali mozaik.

Pri predmetu družba pa smo se osredotočili še na družine nekoč in danes ter jih primerjali. Ob zaključku smo izvedli še kviz.

Ugotovili smo, da so se učenci zelo veliko naučili. Tema je učence  zelo zanimala tako, da smo tudi  v prostem času in zjutraj prebirali knjige in gledali slike.

V 5.a smo spoznavali Rimljane na tak in drugačen način.

Pri MAT smo se igrali z rimskimi števili, pri NIT raziskovali o akvaduktu, pri DRU govorili o tem, da so Rimljani mislili, da je Zemlja ploščata in o slavnih kartografih.

Mitologijo smo spoznavali pri SLO v knjižnici, kjer nas je gospa knjižničarka popeljala v skrivnostni svet mitov. Spoznali smo Orfeja, njegovo čudovito glasbeno nadarjenost ter žalostno življenjsko zgodbo.

Rimske venčke smo pletli pri LVZ iz listov lovorikovca.

V spominu nam je ostalo tudi raziskovanje rimske mode in ličenja, kjer smo oblikovali lepe plakate v angleščini.

Mmmmmmmmm, pri GOS smo pripravili slastne kruhke z namazi iz sestavin, ki so jih jedli tudi stari Rimljani.

                        AVE od petošolcev: Majus, Valentinus, Klemenus, Jožekus,

                                                                               Denisus, Alešus, Tinus, Aleksandrus, Izus

6.a : Projekt stari Rimljani nam je bil zelo všeč. Doživeli smo lep teden. Na delavnicah smo kuhali, se učili sabljanja, izdelovali smo nakit itd. Pri pouku smo se učili o rimskih geografih in astronomih ter o Juliju Cezarju.

Vsi smo mnenja, da smo se veliko naučili posebej pri geografiji, kjer smo se s pomočjo geografov popeljali nazaj v preteklost te nadvse zanimive civilizacije. Želimo si še več »Starih Rimljanov«.

7. a: Pri matematiki smo osvežili znanje o rimskih številih, svoje znanje smo uporabili predvsem pri miselnih igrah z vžigalicami.

Pri slovenščini smo se s časovnim strojem odpeljali v stari Rim, nato smo se vrnili v današnji čas, kjer smo napisali pismo prijatelji, ki smo ga spoznali v preteklosti.

Pri državljanski in domovinski vzgoji ter etiki smo obravnavali rimske družine, kjer smo ugotovili, da je bil glavni oče in so ga morali vsi ubogati.

V okviru geografije smo si ogledali kaseto o starem Rimu ter spoznali obseg rimskega imperija.

Tudi pri angleščini smo se pogovarjali o rimskih družinah, ampak v angleškem jeziku

Pri glasbi smo se pogovarjali o antični glasbeni kulturi.

Pri športni vzgoji pa smo spoznali, s katerimi športnimi igrami so se igrali Rimljani in dobili nekaj informacij o njihovi prehrani.

V 7. b. smo projekt o življenju  v starem Rimu medpredmetno povezovali.

Pri SLJ smo prebrali Pisma Plinija mlajšega, ki govorijo o izbruhu vulkana Vezuv. Različne rastline in začimbe, ki so jih takrat uporabljali smo spoznali  pri uri NAR, nato smo se pri MAT spopadali z rimskimi številkami, jih zapisovali in z njimi računali. Nekaj več o življenju in delu ljudi v tistem času  pa smo izvedeli pri ANG.  Spoznali smo tudi, da so bili Rimljana dobri športniki, zato smo se pri ŠVZ preizkusili v metanju  krogle.

V tem tednu smo se v 8. razredu pri pouku pogovarjali zelo veliko o Starem Rimu in Rimljanih, saj je potekal medpredm,etni projekt na temo Med Starimi Rimljani. Pri matematiki smo obujali spomine na 6. razred, ko smo spoznavali rimske številke. Bilo je zanimivo in poučno. Izvedli smo didaktično igro s palčkami. Pri slovenščini  smo spoznavali življenje Kleopatre VII in njen življenjeis medpredmetno povezali z geografijo, kjer smo govorili o Turizmu v Severni Afriki in izdelali turistični prospect Tunizije.  Pri tehniki in kemiji smo spoznavali predmete, s katerimi so si v starem Rimu pomagali pri delu (posoda, orodje, gradbeni material…) in izvedeli, iz katerih materialov so bili. Pri angleščini smo prebrali legendo o tem, kako je Rim nastal, kar je bila medpredmetna povezava z zgodovino. Pri fiziki smo izvedeli, kako so v mesta z akvedukti napeljali vodo. Pri športni vzgoji smo spoznavali življenje Starih Rimljanov s poudarkom na njihovih telesnih aktivnostih, saj so podobno kot Grki cenili “zdrav duh v zdravem telesu”.

9.a so pri matematiki obravnavali rimska števila in jih nadgradili z vajami v računalniški učilnici s pomočjo e-uma.

Pri geografiji so naredili turistično zgibanko Po rimskih spomenikih v Sloveniji, jo lektorirali pri slovenščini, pri angleščini in nemščini pa naredili kratek povzetek.

Pri likovni vzgoji so iz kartona izdelovali markantne rimske stavbe kot so Kolosej, srene, svetišča …

Slovenščino so obogatili z zgodbo Julij Cezar avtorja W. Shakespeara in fiziko s čisto pravim rimskim poskusom.