Tudi letos smo na tretji petek v novembru, 20. 11., obeležili dan slovenske hrane in spremljajoči Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ), ki je letos že deseti po vrsti. Njegova izvedba je bila zaradi epidemije covid-19 letos drugačna.
Glede na nepredvidljive razmere se letošnji Tradicionalni slovenski zajtrk s sloganom »Zajtrk z medom – super dan!« ni izvedel po šolah in vrtcih kot v preteklih letih, temveč je bila pozornost namenjena ozaveščanju in spodbujanju širše javnosti k obeležitvi dneva slovenske hrane tudi na način zajtrkovanja doma in v službenih kolektivih z izbranimi živili, in sicer kruhom, maslom, mlekom, medom in jabolkom.
Pomen rednega zajtrkovanja ter izbire lokalne hrane iz bližine.
Letos so še večjo vlogo imeli tudi starši in seveda vzgojitelji, da so mlajšim predstavili pomembnost opraševanja čebel za prehransko varnost, pomen rednega zajtrkovanja ter poseganja po lokalnih živilih, kjer je pot z njive do krožnika čim krajša.
Otrokom je bilo potrebno predstaviti, da je hrana, ki je bila pridelana in pripravljena v bližini, bolj sveža, bolj hranljiva, polnejšega okusa in brez dodatkov za daljše skladiščenje in poudarjanje okusa. Vse te prednosti nam zagotavlja lokalna oziroma slovenska hrana. S tem, ko se odločimo za hrano, ki so jo pridelali in predelali slovenski kmetje ter naša domača kmetijska in živilska podjetja, spodbujamo in povečujemo tudi samooskrbo s hrano in prispevamo k ohranjanju poseljenosti podeželja ter kulturne krajine.
Tradicionalni slovenski zajtrk tudi doma,
in sicer kruh, maslo, med, mleko in jabolko.
