2012-11_Tradicionalni_Slovenski_zajtrk

Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je eden izmed osrednjih dogodkov dneva slovenske hrane, ki ga obeležimo enkrat letno, praviloma tretji petek v mesecu novembru. Po že ustaljenih načelih ga pripravljamo skupaj z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za kulturo, Ministrstvom za okolje in prostor ter številnimi drugimi partnerji.

Enkrat letno vsem otrokom vrtca in učencem šole ponudimo zajtrk, in sicer kruh, med, maslo, jabolko in mleko. Vsa živila, ki jih otrokom ponudimo, dobimo iz lokalnega okolja. Med od g. Potiska, domače maslo in mleko od družine Brglez, jabolka iz kmetije Frešer in kruh kmetije Tomše.

Vsako leto v okviru tradicionalnega slovenskega zajtrka izvajamo tudi različne spremljevalne dejavnosti, kot so:

  • poglabljanje znanj s področja zdrave prehrane,
  • spodbujanje uživanja zajtrka,
  • spodbujanja uživanja lokalnih živil,
  • spodbujanja pridelovanja lastne hrane (šolski vrt),
  • priprava zdravih petkovih zajtrkov skozi vso leto,
  • obiski kmetij, čebelarja,
  • izdelava plakatov, panojev in risb v povezavi z zdravo prehrano,
  • spodbujanje gibanja idr.

Vsako leto na dan slovenskega zajtrka tudi skupaj zapojemo slovensko pesem Čebelar.

TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK 2020

Jubilejni 10. Tradicionalni slovenski zajtrk letos v drugačni obliki

Tudi letos bomo na tretji petek v novembru, 20. 11., obeležili dan slovenske hrane in spremljajoči Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ), ki bo letos že deseti po vrsti. Njegova izvedba bo zaradi epidemije covid-19 letos drugačna.

Glede na nepredvidljive razmere se letošnji Tradicionalni slovenski zajtrk s sloganom »Zajtrk z medom – super dan!« ne bo izvedel po šolah in vrtcih kot v preteklih letih, temveč bo pozornost namenjena ozaveščanju in spodbujanju širše javnosti k obeležitvi dneva slovenske hrane tudi na način zajtrkovanja doma in v službenih kolektivih z izbranimi živili, in sicer kruhom, maslom, mlekom, medom in jabolkom.

Pomen rednega zajtrkovanja ter izbire lokalne hrane iz bližine.

Letos imajo še večjo vlogo tudi starši in seveda vzgojitelji, da mlajšim predstavijo pomembnost opraševanja čebel za prehransko varnost, pomen rednega zajtrkovanja ter poseganja po lokalnih živilih, kjer je pot z njive do krožnika čim krajša.

Otrokom je potrebno predstaviti, da je hrana, ki je bila pridelana in pripravljena v bližini, bolj sveža, bolj hranljiva, polnejšega okusa in brez dodatkov za daljše skladiščenje in poudarjanje okusa. Vse te prednosti nam zagotavlja lokalna oziroma slovenska hrana. S tem, ko se odločimo za hrano, ki so jo pridelali in predelali slovenski kmetje ter naša domača kmetijska in živilska podjetja, spodbujamo in povečujemo tudi samooskrbo s hrano in prispevamo k ohranjanju poseljenosti podeželja ter kulturne krajine.

Pripravite Tradicionalni slovenski zajtrk tudi doma

Doma lahko skupaj pripravite zajtrk, ki naj vključuje živila, značilna za »klasičen« Tradicionalni slovenski zajtrk, in sicer kruh, maslo, med, mleko in jabolko. Pri tem so lahko starši in še posebej otroci ustvarjalni ter proaktivni tudi več dni prej, tudi pri drugih dnevnih obrokih.

 

 UTRINKI S TRADICIONALNEGA SLOVENSKEGA ZAJTRKA 2019

 

 UTRINKI S TRADICIONALNEGA SLOVENSKEGA ZAJTRKA 2018