1. DAN
Danes smo se učenci 6. in 7. razreda zbrali pred šolo, v avtobus zložili prtljago in se odpravili na pot proti Radencem ob Kolpi. Tam so nas pričakali prijetni učitelji z odprtimi rokami in toplimi nasmehi. Po namestitvi v sobah, uvodnem nagovoru ene izmed učiteljic in kosilu, se je 6. razred izobraževal o prvi pomoči, medtem ko se je 7. razred ob Kolpi razgibal z igrami z žogo. Nato smo se zamenjali. Po nekaj prostih minutah v sobah, smo se odpravili na večerjo. Po njej smo se sedmošolci preizkusili v odbojki, medtem ko so se šestošolci spoprijateljili s kačo in ostalimi živalmi, ki živijo v domu.
Hana Ganzitti, 7. a
Po čem si bomo najbolj zapomnili prvi dan šole v naravi?
Aljaž: “Po namiznem tenisu, ker sem zmagal.”
Hana H.: “Prijela sem kačo, činčilo in mongolske puščavske podgane.”
Oskar: “Zelo me je bilo strah kače, potem pa sem jo prijel za 20 sekund in ugotovil, da se jih ne bojim več tako hudo.”
Žiga: “Šli smo h Kolpi in smo se tam igrali igre.”
Hana G.: “Všeč mi je bilo, ko smo božali mongolske puščavske podgane.”
Nuša: “Po odbojki, ker smo dvakrat zapored zmagali.”
Urban: “Po aktivnostih z živalmi.”
Eva: “Po režanju, ker smo se veliko smejali.”
no images were found
2. DAN
Danes smo se zbudili ob 7.00. Oblekli smo se in šli telovadit. Nato smo se nazajtrkovali. Po zajtrku smo se igrali namizni tenis in pospravljali sobe. Potem smo sedmošolci šli na orientacijski sprehod, kjer smo se naučili orientacije s karto, šestošolci pa smo šli preučevat prst. Po malici smo se zamenjali. Sledilo je kosilo. Po njem smo sedmošolci streljali z lokom in se igrali različne družabne igre. Šestošolci smo barvali belokranjske pisanice. Šlo nam je kar dobro, čeprav smo jih delali prvič. Sledila je večerja in po njej sta bili spet dve delavnici. Šestošolci smo šli najprej na nočni pohod, sedmošolci pa smo pregledali zavržke hrane in se igrali različne igre. Nato smo se zamenjali. Zvečer smo se uredili za spanje.
Anže iz 7. a in Klemen iz 6. a
Kaj nas je danes najbolj navdušilo?
Lan: “Večerni sprehod.”
Isla: “Smešne socialne igre po večerji.”
Mark: “Hrana. Kosilo je bilo res okusno.”
Zoya: “Da smo raziskovali pot ob Kolpi, šli na sprehod in da smo se smejali pri delavnici po večerji.”
Tisa: “Orientacija in nočni sprehod.”
Nik: “Ko smo se igrali igre po večerji, mi je bilo zelo fajn in smešno.”
Vid: “Da smo hodili po labirintih in si nekaj zaželeli.”
Lili: “Lokostrelstvo, ker je bilo ful zanimivo.”
no images were found
3. DANNajprej smo imeli jutranjo telovadbo s tekom in razgibavanjem, nato pa je sledil tradicionalni slovenski zajtrk. Nato smo šestošolci imeli preživetje v naravi, kjer smo zakurili ogenj in naredili svoje zavetje v gozdu. Ko smo končali s tem, smo se zamenjali s sedmošolci, ki so med tem analizirali vodo v reki Kolpi. Nato je sledilo kosilo. Po vsakem obroku tehtamo zavržke hrane. Ker smo jih imeli že veliko, smo se odločili, da od danes naprej ne bomo več puščali hrane, da si bomo po kosilu zaslužili sladkarije. Danes nam je to uspelo, saj smo pri vseh obrokih pojedli prav vse. Po kosilu je bilo plezanje po plezalni steni za šestošolce, sedmošolci pa smo spoznali črnega močerila in se pomerili v kvizu. Za večerjo je bila pizza. Po njej so šestošolci imeli igre z žogo, sedmošolci pa so spoznali prijazno kačo.
Anika Krajnc iz 6. a in Anika Kušar iz 7. a
Na kaj smo danes najbolj ponosni?
Monika: “Da sem božala alpake.”
Sanja: “Da sem pri plezanju prišla do vrha.”
Vanesa: “Da sem prvič prijela kačo v roke.”
Erazem: “Da sem učitelja premagal v namiznem tenisu.”
Filip F.: “Da sem imel v rokah kačo.”
Brina: “Da sem hranila alpake, ponija, osla in kozice.”
Žiga K.: “Da smo postavili odličen bivak v naravi.”
Lina K.: “Da sem splezala do vrha plezalne stene.”
Učiteljici Barbara in Sanja: “Prav vsi, tudi tisti z največjim strahom, so pocartali kačo z imenom Newton. Braaaavooooo!”
Zjutraj nismo imeli jutranje telovadbe, saj smo takoj po zajtrku vsi skupaj odšli na 12-kilometrski pohod do jame Kobiljača. Vmes smo videli veliko kakcev od gozdnih živali. Ko smo prišli do našega cilja, so sedmošolci šli na ogled jame, šestošolci pa smo spekli hrenovke, ki smo jih imeli za malico. Nato smo se zamenjali. V jami smo videli jamske živali, med njimi tudi netopirja. Tako dolgo smo hodili, da so že vse učence bolele noge. Med potjo je začelo tudi malo kapljati. Ko smo prišli v dom, nas je že čakalo kosilo. Sedmošolci so danes delali pisanice, medtem ko smo šestošolci odšli v rastlinjak in pripravili pecivo. Nato je sledilo še lokostrelstvo za 6. razred. Po večerji je sledil še zaključni ples.
Nastja Pepelnik, 6. a
Kaj je v tem tednu najbolj potešilo naše trebuščke?
Nastja: “Čufti.”
Tian: “Čufti, pa tudi ribe so bile dobre.”
Julija: ” Čufti, pa tudi kruhovi cmoki so mi bili ful všeč.”
Anže: “Pizza.”
Anika Ku.: “Čufti.”
Klemen: “Pizza in makaronov meso.”
Nika: “Kruhovi cmoki in omaka.”
Filip E.: “Čufti.”
Lina L.: “Pizza.”
Sofija: “Makaronov meso.”
no images were found
VIDEOPOSNETEK: Kekčeva pesem in izdelava belokranjskih pisanic (Klik klik na besedilo. 🤩)5. DAN
Zvonjenje sosednje cerkve je naznanjalo, da je ura sedem – čas našega bujenja. Utrujene noge marsikoga niso še ubogale, podočnjaki pa so govorili o tem, da potrebujejo še kakšno minutko lepotnega spanca. Seveda! Učenci so bili ves teden zelo aktivni na svežem belokranjskem zraku, četrtkov pohod pa je dodal piko na i. Jutranje telovadbo smo izpustili in začeli pakirati naše stvari. Po zajtrku smo pospravili sobe in se razdelili v tri mešane skupine. Vsaka izmed njih je tekmovala v lokostrelstvu, se igrala družabne igre, preizkusila domače ovčje mlečne izdelke in spoznala kulturne znamenitosti Radencev. Sledilo je še zadnje kosilo v šoli v naravi in tehtanje zavržkov, ki jih tudi tokrat ni bilo. Učenci so se ekipno odločili, da od torka dalje zavržkov hrane ne bo več in neznansko so se razveselili, ko so prevzeli vodstvo in za le dva grama na učenca prehiteli prejšnjo vodilno šolo. S tem so dokazali, da se da. Treba se je le odločiti, vztrajati in skupaj držati kot ekipa. Sledila je še razglasitev rezultatov lokostrelske tekme in najbolj urejene sobe, nato pa smo se z glasnim aplavzom zahvalili vsem učiteljem, kuharicam in gospodinjam, ki so za nas skrbeli v tem tednu. Domu smo še zadnjič pomahali v slovo in se podali proti domu.
Učiteljici sva zelo ponosni na naše učence. Pokazali so svojo vedoželjnost, disciplino, ekipni duh, se skupaj smejali in spodbujali. Izvedeli in naučili so se marsikaj zanimivega o delu Slovenije, ki ga prej niso dobro poznali. Pohvaljeni so bili tudi s strani učiteljev CŠOD. Teden je bil prijeten, naporen in je zelo hitro minil. Veseli sva, da smo ga preživeli skupaj.
učiteljici Barbara in Sanja
no images were found