Naša šola stoji v Laporju, gručasti in hkrati razloženi vasi na prehodu Dravinjske v Ložniško dolino. Sredi vasi stoji osnovna šola, ki se imenuje po pedagogu Gustavu Šilihu. Šolsko poslopje so zgradili leta 1906, kasneje pa so ga večkrat obnovili. Današnjo podobo je zgradba dobila leta 1999, ko so k obnovljenemu delu priključili še prizidek.

Osnovna šola Gustava Šiliha Laporje spada med manjše in šteje 161 učencev.

Šola je središče kulturnega in športnega življenja naše vasi. Kljub svoji majhnosti imamo na naši šoli večino tega, kar ponujajo velike šole. Izvajamo številne krožke, dopolnilni in dodatni pouk, skratka vse, kar nam omogoča, da se vključujemo in dosegamo dobre rezultate na občinskem, regijskem in državnem nivoju.

Začetki osnovne šole v Laporju segajo v leto 1828. Šolska kronika navaja, da je bil prvi učitelj v Laporju cerkovnik, gospod Jakob Stupan. Učence je učil v mežnariji, kjer je tudi stanoval. Zaradi pritiska političnih oblasti je šolski patronat odločil, da zgradijo šolo. Otvoritev je bila leta 1842. Kasneje so jo dogradili, leta 1884 za potrebe trirazrednice, leta 1902 pa je postala štirirazrednica. Zaradi prostorske stiske so jo najeli pri župniku.

Novo šolsko poslopje so zgradili leta 1906 in je veljalo za enega najlepših v okolici. Leta 1913 je postala šola petrazrednica. Po osvoboditvi so bili učenci razdeljeni na osem razredov. Leta 1974 so šolo obnovili, čez štiri leta pa zgradili telovadnico. Šola je današnjo podobo dobila leta 1999, ko so k obnovljenemu delu priključili še prizidek. Slovesna otvoritev je bila 12. marca 2000, ko smo šolo usposobili za potrebe devetletke.

Kulturna dediščina  
O življenju v preteklosti na širšem območju Laporja je zalo malo podatkov. To seveda ne pomeni, da ta prostor ni bil poseljen. V prihodnosti bo potrebo več znanstvenih raziskav, ki bodo zagotovo preteklost pokazale v drugačni podobi. Med najstarejše najdbe sodi najdba železne sekire  s plavutmi na eni strani. Najdba se omenja nekje pri Razgorju. Sorodne najdbe jo uvrščajo v poznokeltski ali že rimski čas. Drugih izročil in podatkov o morebitnih naselbinah ni, zato lahko gre tudi za priložnostno izgubljen predmet.Mlajšega nastanka je utrjena kopa, imenovana ″Trnič″, ki se nahaja v naselju Žabljek. Predstavlja jo štirioglati prostor z 18 x 18 metrov veliko ravnico. Kopa je obdana z jarkom in komaj vidnim nasipom. Na površini ni nobenih sledov stavbe, vendar je v jugozahodnem delu kope pod površjem veliko opečnatega ilovnatega ometa, vmes so železni žeblji in črepinje srednjeveških loncev. Na tem mestu je bila zagotovo lesena stavba utrjene kmetije, saj v pol metra debeli kulturni plasti ni bilo najdb kamenja, temveč samo kamniti drobir. Podrobnejšo opredelitev kope bi dobili z natančnejšimi raziskavami. Utrdba je v gozdu, zato je večinoma varna pred destruktivnimi posegi.

O kraju
Laporje je gručasto in deloma razloženo naselje, ki leži na prehodu iz Dravinjske v Ložniško dolino, na severovzhodnem vznožju osrednjega dela Dravinjskih goric na nadmorski višini 275 m. Je osrednje naselje istoimenske krajevne skupnosti, ki šteje okoli 1800 prebivalcev in obsega še naselja: Dolgi Vrh, Drumlažno, Hošnico, Ješovec, Kočno pri Laporju, Križni Vrh, Levič, Razgor, Vrhole pri Laporju, Zgornjo Brežnico in Žabljek. Na JV k Laporju spada zaselek Laporska Gorca, na S pa Turnše.

Pred enajstimi leti smo obeležili 750-letnico prve omembe kraja, saj se Laporje v pisnih virih prvič omenja že leta 1251 kot Lapriah, in sicer v latinsko pisani listini iz leta 1251, ki govori o zamenjavi župnij. V tem letu se prvič omenja tudi cerkev sv. Filipa in Jakoba, ki je bila lesena, z ravnim stropom in zvonikom. Ime kraja je najverjetneje starejše od cerkve, saj bi se po mnenju zgodovinarja Jožeta Koropca drugače najverjetneje imenovalo po cerkvenih patronih. Ljudsko izročilo pravi, da je ime kraja nastalo že v davnini in izvira iz laporja, kamnine, ki je zastopana na tem območju.

Ali te zanima, kako so okoliški kraji dobili svoje ime?

Poglej: Izvor krajevnih imen v šolskem okolišu