ŠOLSKO LETO 2018/19

Poglejte si prenovo šolskega vrta:

Veste kaj sodi na kompost? Veste kaj ne sodi na kompost?
Petošolci na fotografijah so že pravi mojstri kompostiranja.

 

Na krasen majski dan so se mladi vrtnarji in zeliščarji odpravili po Laporju. Nabrali so regratove cvetove in kasneje izdelali regratov sirup. Po napornem delu so si zaslužili okusno malico, ki so si jo znali pripraviti kar sami. 
Sirup bomo ponujali na božičnem sejmu, da ga boste lahko poskusili. Imeli smo se zelo lepo.

 

“V letošnjem letu smo sodelovali v projektu KOMPOSTIRANJE JE VEČ KOT RECIKLIRANJE – Kompost gre v šolo! 
Učili smo se, kaj sodi na kompost in kaj ne. Na šolskem vrtu bomo kompostirali organske ostanke, ki na šoli nastanejo.Tako si bomo sami pridelali kakovostno prst, ki jo bomo lahko znova uporabili na šolskem vrtu, sajenju okrasnih rastlin idr.
Prejeli smo znak “Mojster kompostiranja”, ki ga podeljuje Inštitut za trajnosti razvoj ustanovam, ki so dobile znanje in iz kompostiranja in so sodelovale v projektu Kompost gre v šolo.”

Tudi v šolskem letu 2018-19 smo zelo pridni na šolskem vrtu. Radi bi vam pokazali fotografije, kjer je razvidno, da smo šolski vrt razširili. Ker smo zanj pridno skrbeli, nam vrača z obilo pridelkov, ki jih radi pojemo, kar na vrtu ali pa si jih pripravimo v okusnih jedeh. Trenutno vrt pripravljamo na zimski čas. Ker šolo prenavljamo, ne nekoliko okrnjen tudi vrt. 
Spomladi bomo vrt znova uredili tako, da bo še lepši.

ŠOLSKO LETO 2017/18

Veseli smo, da smo prejeli znak Šolskega ekovrta, ki velja od  2017 – 2019.

Znak programa Šolski ekovrtovi, ki ga izvaja Inštitut za trajnostni razvoj.
Znak »Šolski ekovrt« prejmejo šole in vrtci, ki izpolnjujejo merila programa za ekološko vrtnarjenje.
Povezava na uradno stran Šolskega ekovrta: KLIK.

ŠOLSKO LETO 2016/17

V šolskem letu 2016-17 smo se vključili v program za pridobitev znaka Šolskega ekovrta in v program »EAThink  2015 – jej lokalno, misli globalno!«

Na šolskem vrtu imamo urejeno zeliščno gredo, dve visoki gredi, gredo, ki upošteva načela permakulture, sadno drevje (slovenske sorte), trte, hišo za žuželke in kozolec. Na naši šoli kompostiramo organske odpadke, kompost pa uporabljamo za gnojenje rastlin. Ločujemo odpadke. Uporabljamo ekološka in netretirana semena. Pri sajenju upoštevamo setveni načrt zasnovan na osnovi kolobarjenja, prakticiramo tudi mešane posevke rastlin. Imamo zalogovnik za deževnico. V vrtu ne uporabljamo nobenih kemično-sintetičnih pesticidov in  mineralnih gnojil, ampak konjski gnoj in načine za naravno zatiranje škodljivcev (mešane posevke, naravna škropiva).

Sodelujemo v dejavnostih Šolski ekovrtovi evropskega projekta »EAThink 2015 – jej lokalno, misli globalno!« Nadgrajujemo obstoječi šolski ekovrt. Naredili smo načrt nadgradnje ekovrta  in  opisali povezovanje  z globalnim učenjem (na poudarku zdrave prehrane in problemu embalaže) ter ga izvedli. Izpolnili smo pogoje za pridobitev znaka ŠEV, le eno leto mora preteči, da pridobimo znak. ITR nam je financiral stroške za nabavo potrebščin. Učence smo pri rednem pouku, pri izbirnih predmetih (NPH in SPH) in v okviru podaljšanega bivanja ozaveščali o prehranski varnosti in neodvisnosti s posebnim poudarkom na trajnostnih prehranskih sistemih in malih kmetijah.

Učenci so na  šolskem zeliščnem vrtu v šolskem letu 2016/17 na ekološki način gojili za naše kraje značilna zelišča. Na šolskem vrtu smo z učenci vzgojili rastline in iz njih izdelali  izdelke: melisin sirup, čajne mešanice (majaron, melisa, meta, ameriški slamnik), dišavne vrečke iz sivke, zbrali smo bučna semena za prehrano in za sajenje. Pridelali smo suhe jabolčne krhlje. Letos smo zeliščne izdelke predstavili na šolskem božičnem bazarju in tako prispevali v šolski sklad ter se urili v kompetencah podjetništva. Z zeliščnimi sokovi (metinim, melisin in bezgovim) smo popestrili šolski jedilnik. 

Šolski vrt smo uporabili kot učilnico v naravi (npr. prehranska varnost, obravnava ploščine/ prostornine, zgradba in razmnoževanje rastlin, nastanek prsti, koristne živali, »vremenska postaja« idr.). Posadili smo grmovnice (maline), ki bi jih uporabili pri pripravi živil. V podaljšanem bivanju smo organizirani teden, v katerem smo strnili dejavnosti na temo prehranske varnosti in neodvisnosti. Učenke in učenci podaljšanega bivanja so si sami skuhali zdravo lokalno hrano. Pod budnim očesom učiteljev so pripravili okusno bučno juho z bučnimi semeni, jabolčni kompot in pečene kostanje. Njihove specialitete so lahko poskusili tudi starši in naključni obiskovalci šole. Učenci so bili navdušeni in radovedni, kaj jih še čaka. Tokrat so na šoli ostali prazni lonci, srečni otroci in zavedanje, da skupaj zmoremo več.

 

 

1 2
3 4
5 6
7 8
9 10